slovensko-britanska veslaška odprava

'' Deset minut...''

Ti dve besedi nikoli več ne bosta imeli istega pomena. Čas se na krovu našega malega čolna obnaša čudno. Veslačevo delo je, da prebudi iz sanj par ''čakajoč'' na svojo svojo izmeno. Ko enkrat veslač izgovori ti dve čisto enostavni besedi, se čas upočasni. Vsak gib postaja težji in težji, dokler ne narediš zadnjega giba izmene in potem si prazen. Kakorkoli, za osebo, ki je bila grobo zbujena, čas kar zbeži in preden se zavedaš, moraš biti na krovu in prevzeti veslanje.

Steve je na žalost sanjal, da je nekdo rekel ''deset minut'' in tako se je prejšnjo noč prikazal na svojo izmeno kar 1 uro in 40 minut prezgodaj. Pomanjkanje spanja vpliva na vse nas.

Prav tako sva prejšnjo noč jaz in Al prišla na krov in našla Steva kako leži na hrbtu ter Marina kako samo strmi in govori, da je morje zbegano ter da ni mogel veslati. Nisem prepričan kaj sta počela, ampak ob vprašanju na koncu njunega turnusa, nista vedela tudi onadva.

Na obzorju smo včeraj, vsaj tako smo mislili, zagledali kako se približuje dež, ampak ko je pihalo, smo opazili, da je to peščena nevihta in vidljivost se je zmanjšala, ko nas je le ta zajela.

Večerno sonce se je namučilo, da se je prebilo skozi peščeni zrak in žarelo je oranžno še zmeraj visoko na nebu.

Do sedaj se nihče od nas ni dolgočasil na našem malem čolnu in veter ter vreme se konstantno spreminjata.

Končno se posebno '' daj 5 '' celemu razredu gospoda Coker-ja iz Abernethy šole.

Simon




sponzorji

  • Tušmobil

  • Iztok Čop - Rowing