slovensko-britanska veslaška odprava

''To je tako neumno!'' - John Fairfax

''Če me boste še kdaj videli blizu čolna, imate moje dovoljenje, da me ustrelite'' – Sir Steve Redgrave, po njegovih četrtih Olimpijskih igrah, ko je osvojil zlato medaljo v veslanju. Štiri leta kasneje, je zmagal petič...

''To je tako neumno!'' - John Fairfax, po tem ko je postal prvi človek, ki je sam preveslal Atlantik. Dve leti kasneje, je preveslal Pacifik...

Nobenega obžalovanja, vendar nobenega dodatka prav tako: ko se že približujemo koncu tega resnično epskega popotovanja in precej prepričan sem, da si ne bom nikoli več želel veslati čez ocean. Pa vendar sem srečen, da sem ( skoraj ) preveslal enega, čeprav je bila ta izkušnja daleč od prijetne.

Zadnjih nekaj dni sem se trudil, da bi privabil iz mene razloge zakaj, v teh zaključnih miljah, je vse to vredno. Vem, da me bo mnogo ljudi vprašalo '' kaj je uporabnost tega...?''

Nekateri vidiki so čisto enostavni. Potopitev ( slaba izbira besede!? ) v najbolj divje, nedotaknjeno okolje, kar sem ga kdaj poznal. Testiranje in preizkušanje ali imamo vrline in živce, pogum in srečo za preživetje tega surovega, prvinskega sveta, nespremenjenega v milijonih let.

Užival sem v polovičnem preživljanju tega popotovanja ob svetlem nočnem nebu. Nemogoče je, da ne bi bil prizadet od nepomembnosti ali od naše izredne pomembnosti v tem velikem vesolju. Katerokoli stran osebno vidite, me je to vsekakor spodbudilo, da se ustavim in premislim kaj počnem s svojim življenjem, ali prej, kaj bi moral početi s svojim življenjem.

V malo manj velikem obsegu pa je bil zadnji mesec in pol prijeten pobeg od resničnega sveta in s tem od vseh njegovih malenkostnih razdraženosti. To je sicer sebično, in malce tako, kot noj zakoplje svojo glavo v pesek, vendar je prav tako osvežujoče in prijetno. Nobenih poznih vlakov, nezaželenih sporočil ali čakanja v vrsti v supermarketu...

Zadnjih 3000 milj smo bili osredotočeni samo na eno nalogo, 24 ur na dan, vsak dan. Prav impresivno je kaj lahko dosežeš, ko se 100% predaš prizadevanju enega projekta. To primerjam s fustracijami, ki sem jih čutil zadnjih nekaj mesecev doma, ko se poizkušal iztisniti pisanje knjige med kaosom mojega normalnega življenja ( 'There Are Other Rivers' in je na voljo na Amazonu in Kindlu.!). Kompromisi in napake tukaj niso ravno opcija: to je dvojiški svet kjer lahko samo uspeš ali ne uspeš.

Tukaj zunaj je prav tako bitka s samim seboj, psihična in fizična. Tako kot pri vseh ostalih mojih potovanjih sem se zaničljivo zabaval kako neprilagojen sem za ta način življenja.

Zaradi tega ker sem že naredil kar nekaj dolgih bednih potovanj, se nisem naučil veliko novega o sebi, niti se nisem presenetil ( tako kot se večina na svojem prvem potovanju ), da sem sposoben veliko več kot sem si predstavljal, da sem.

Če nič od tega ni novega, zakaj se vedno znova vračam v ta naporna, odmaknjena popotovanja?

Eden glavnih razlogov je pogled, ki mi ga to daje na moje normalno življenje. Dokler lahko pritisnem gumb 'pavza' za moje življenje 21. stoletja in stopim tako daleč stran od njega, da lahko vidim v njegovo celoto, ga je težko, za mene, resnično celega oceniti. To, da sem tukaj zunaj na oceanu, mi daje svežo motivacijo, da odsekam stran vso površinsko, čas izgubljajočo nesnago, ki se nalaga in ovira moje dneve, in tako se moram opomniti kdo in kaj je pravzaprav pomemben.

Končno, pa hkrati zelo občudujem ljudi, ki počnejo težke stvari, samo zato, da jih počnejo in ne čutijo potrebe po hvali in blogih ob vsaki priložnosti, osebno uživam v teh potovanjih, da jih lahko izrabim za pripovedovanje zgodb. Da lahko delim svoje izkušnje z občinstvom, ki jih mogoče zanimajo, odvrnejo ali pa jih to naredi malo manj neumne in bolj vredne, saj so tudi sami usmerjeni k avanturam.

To še posebej velja za šole, katerim sem telefoniral iz oceana, razpršene čez 16 časovnih območij. Všeč mi je misel, da je bil prekinjen dan teh otrok v smiselno izobraževanje, pa čeprav le na kratko, z idejo, da so oceani tam zunaj, ki se jih lahko prevesla ter še veliko več norih izkušenj, dogodivščin in znanj, ki se prepletajo v tem kratkem življenju.

Hvala vsem, ki sledite našemu blogu. To je naredilo resnično razliko za nas same tukaj zunaj.

Lahko sledite tudi mojim osebnim blogom in avanturam na:

Facebook: "Alastair Humphreys"

Twitter: @al_humphreys

www.alastairhumphreys.com/landing

Na koncu, pa sem na tem potovanju tudi zbiral sredstva za 'Hope and Homes for Children'. Lahko jih podprete na www.justgiving.com/atlanticrow2012.com

Hvala vam.

Al




sponzorji

  • Tušmobil

  • Odlično