slovensko-britanska veslaška odprava

Bližje in bližje

Resnično je težko, da nas ne zanese in ne pričnemo razmišljati o odpravi kot, da smo jo že zaključili ter, da sedimo v baru na Barbadosu. Vsi se zavedamo, da imamo še vedno veliko za narediti in da imamo še nekaj pomembnih dni pred seboj. V tem trenutku pišem zvit v kabini, saj poizkušam pobegniti pred vročino. Sedaj se že zelo dobro čuti, da smo v karibskem območju. Zame je bil najboljši del te odprave to, kako dobro smo se vsi ujeli med seboj. Vsi smo uspeli obdržati zelo visoko vzdušje, čeprav smo šli tudi čez zelo težke čase.

Na našem čolnu so osebnosti zelo različne, vendar nekako vse skupaj deluje. Zaradi sprememb v zadnjem trenutku glede posadke, sva Steve in jaz prvič srečala Ala 9 dni pred pričetkom. Super ga je bilo spoznati in se učiti o njegovih mnogih zgodbah iz njegove 4 letne odprave, ko je prekolesaril svet. Z Alom sem veslal prva 2 tedna v nočnih izmenah. Od časa do časa pogovori niso bili ravno dobri, saj je najino bruhanje prekinjalo zgodbe.

Marina pa dobro poznam iz najine odprave, ko sva veslala okrog Južne Koreje prejšnje leto. Marin je zelo inteligenten dečko in angleščina je njegov tretji jezik, pa vendar mu še vedno nekako uspe popravljati našo črkovanje. Medtem ko sem veslal z Marinom se poizkušal uporabiti njegovo znanje, da bi se naučil kaj več o kvantni fiziki ali celo o relativni teoriji, vendar so se na žalost večinoma časa pogovori končali s hrano in puncami.

Steva poznam že od doma, vendar sem ga imel sedaj zadnjih nekaj tednov priložnost spoznati še bolje. Ne morem se odločiti, če ga je dobro imeti za svojega veslaškega partnerja ali ne. Če ne veslaš z njim, imaš priložnost videti njegove burleske zaradi pomanjkanja spanja, ko ga poizkušaš zbuditi ali ko se sam predčasno zbudi in sprašuje ali naj obleče svojo piščančjo obleko. Z njim pa je tudi odlično veslati, saj se vedno domisli kakšne zanimivi pogovorne teme. S Stevom veslam sedaj že več kot 2 tedna in bova verjetno skupaj tudi končala veslanje. Naučil sem se mnogo srfaških potez, zajela pa sva tudi večinoma tem iz mojega najljubšega filma, kot na primer, če bi bil raje napaden in pojeden od skupine jazbecev ali veveric!

Kaj smo dosegli v teh zadnjih 40. dnevih se nam še ni čisto usedlo in prepričan sem, da se tudi ne bo, dokler ne bodo naše noge na kopnem, kar naj bi se zgodilo v manj kot tednu dni.

Simon in ekipa Tušmobila




sponzorji

  • Tušmobil

  • Kontrastika