slovensko-britanska veslaška odprava

Dan 16...

Zadnje dva dni smo imeli rahel vetrič ali brezvetrje. Prednost tega je to, da je morje mirno, tako je premikanje po čolnu in izpolnjevanje nalog dosti lažje, vendar pa je naš napredek zelo počasen.

Danes smo imeli sunke, ki so prišli skupaj z močnim vetrom in so prihajali večinoma iz desne strani, kar je super :0)

Vsi se držimo vredu in smo v zelo dobri formi. Do sedaj so imele fizične probleme edino naše zadnjice. Če sediš in veslaš 12 ur na dan dobiš posneto zadnjico. Poleg tega koža nima dovolj časa za regeneracijo in rezultat je boleča posneta zadnjica z mehurčki in surovimi koščki. Trenutno najbolj trpiva za tem jaz in Al. Občutek je kot da bi sedel na blazini polni bucik in se 2 uri zibal naprej in nazaj. Na srečo imamo s seboj veliko otroške kreme in protibolečinskih tablet in upamo, da se stanje ne bo poslabšalo. Po vsaki izmeni gremo v kabino se slečemo in uporabimo otroške robčke, da spravimo sol iz sebe, nato premažemo naše zadnjice z natrijevo kremo, oblečemo boksarice in pustimo, da se vse skupaj malo nadiha. Imamo tudi ogledalo, tako, da lahko preverjamo naše stanje, vendar, če bomo zaskrbljeni glede česa, bomo morali vprašati drug drugega  

( nisem prepričan, da bo kdaj prišlo do te faze! ).

Naša telesa se skušajo prilagoditi na dve urne menjave, vendar ima vsak od nas s tem še vedno probleme. Nič ni hujšega kot vstati ob dveh ponoči, se stlačiti v veslaško opremo v kabini, ki je visoka in široka 90 cm ( tako, da ne moreš niti vzravnano sedeti ), oditi ven na začetek tvoje izmene  v vetru in pršenju, potem, pa ti povedo, da si na vrsti komaj čez eno uro. Odideš nazaj v kabino, se preoblečeš in zaspiš dokler ti ni potrebno tega ponoviti čez 50 minut.

Brade – nihče od nas se ni obril odkar smo zapustili Grad Canario, Simon in Marin sta se odločila, da se ne bosta obrila že nekaj tednov prej preden smo odšli, ampak jaz in Al sva šla na pot lepo obrita. To je prvič, da imam brado in moram reči, da ima prednosti in slabosti. Po eni strani je malce srbeča, tako jo želiš praskat ves čas, po drugi strani pa, v tem okolju izgubljamo ogromno kalorij in takolahko na njej vedno najdeš kakšen košček tvojega zadnjega kosila, seveda če dobro pogledaš! Vsekakor sem prepričan, da se bom obril takoj ko pridemo na Barbados, pa tudi prepričan nisem da mi pristoji.

Telesa -  naša telesa so se začela prilagajati okolju, naši trebuščki so se začeli malce manjšati ( kombinacija morske bolezni in redne telovadbe ), naša ramena so se pričela prilagajati 12 urnemu veslanju na dan. Vendar imam občutek, da bomo naokoli hodili sključeni in deformirani še kar nekaj časa po koncu.

Ribarjenje – prejšnji večer smo  ujeli ribo, ki nam je  prav tako ušla, čeprav ribe dejansko nismo videli je bilo čutiti, da je velika. Vrtela je koluto vsakič, ko smo potegnili ( in me skoraj povlekla iz čolna z njim vred ) in nisem prepričan, da si želim plavati z veliko ribo, ki je jezna na trnek v ustih. V opombo, da alge ne rastejo na vodni gladini čolna. Slišali smo, da so fantje morali imeti zaščito pred morskimi psmi, ko so čistili trup. Vendar imamo s seboj '' Ginger Teriyaki '', verjemite mi, da bi nas okus tega v vodi obvaroval.

OK, bolje da grem in naredim nekaj veslanja.

Steve

P.S. Ne beremo blogov drug drugega, ker menimo, da jih bo to naredilo bolj zanimive, da noben od nas ne bo vedel kaj imajo drugi za povedat, in bo to pomagalo razložiti nekaj paradoksnih iztočnic.

Upam, da uživate v branju tega bloga in prosim počutite se svobodno nas vprašati karkoli si želite.

Steve




sponzorji

  • Tušmobil

  • Primorski skladi