slovensko-britanska veslaška odprava

Iz sanj v realnost ali valovi se še niso umirili

Pred začetkom potovanja me je med drugim tudi zelo zanimalo, kako bo veslati ponoči, pod zvezdami, pod sijočo luno in njenim odsevom na valovih. Sliši se idilično, v resnici pa je to kar zahtevna stvar. Še posebej če ni lune, če piha močan veter in se za tabo podijo visoki valovi.

Včeraj zvečer smo se tako malo boječe, a z občutkom, pripravili na nočni potep. Luna je pokukala čez obzorje šele sredi noči, zato je bi začetek adrenalinski.

Navigacija je potekala izključno po kompasu, s katerim smo si pomagali, da smo vedno pristali bolj ali manj pravokotno na valove, da nas te niso dobili s strani.

Največji problem pri tem je ta, da ne veš kdaj bo val zajel zadji del barke, ne vidiš ga in se na to ne moreš v naprej pripravit. Slisiš ga šele nekaj sekund preden udari in potem v tem kratkem času narediš čim več, da te sila udarca ne spravi iz trajektorije.

Čez noč smo tako pridobili nekaj zastonj navtičnih milj in zapluli v sivo jutro, ki pa se je na srečo prelevilo v sončen in lep popoldan. Preseneča me v kako kratkem času in kako korenito se razmere spreminjajo. Oblaki, sonce in dež, valovi in veter, vse je zelo dinamično, kar pa nas hvala bogu zaposli, da nam ni preveč dolgčas.

Marin




sponzorji

  • Tušmobil

  • Kontrastika